Digitalna preobrazba in politična agenda digitalizacije

Digitalna preobrazba je globalna agenda (t. i. levega in desnega) političnega in celotnega poslovnega sveta, ki jo je prav pandemija koronavirusa postavila na piedestal. Digitalizacija je ena od ključnih prioritet EU in slovenskega predsedovanja Svetu EU. Po novem pa imamo tudi ministra za digitalno preobrazbo! Vse kaže, da bo digitalizacija ključna politična agenda, ki bo pomembna za pozicioniranje na naslednjih volitvah. A kaj bo implementirano tudi v praksi?

 Agende v družbi so determinirane z ekonomskimi, političnimi, kulturnimi in drugimi pomembnimi zgodovinskimi dogodki. Pandemija koronavirusa je zagotovo ena od največjih in najbolj očitnih problemov sodobnega časa. Pod največjim pritiskom pandemije koronavirusa smo bili zaprti vsak v svojo občino in takrat smo ugotovili, da lahko veliko stvari opravimo na daljavo. Bistveno se je spremenilo vsakdanje delovanje, kjer so podjetja stopila na pot digitalne transformacije, veliko je bilo šolanja in dela od doma, sestanki in osebni stiki so potekali preko video povezav, še dogodki so se preselili na družbena omrežja. Spremenilo se je vse! Ta nova podoba sveta nas je vse prisilila v transformacijo delovanja, kjer se je kot ključna individualna in družbena potreba pokazala digitalizacija v širšem smislu.

Pandemija koronavirusa je kot ključno družbeno agendo postavila na piedestal prav digitalizacijo. Slednja namreč predstavlja eno od ključnih kratkoročnih odgovorov na izzive trenutne krize. Poleg tega pa digitalizacija velja za nepovraten proces, ki je podprt s kapitalistično globalno paradigmo. Slovenija pravzaprav nima izbire, če se želi razvijati in ostati del zahodnega sveta. Alternative procesu digitalne preobrazbe družbe kot celote ni, pri čemer ostaja pomemben evropski poudarek prav na vključenosti ranljivih skupin. A kaj, ko so spremembe že tu, soočanje z njimi pa je zelo raznoliko. V gospodarstvu se namreč že odvijajo korenite spremembe, država pa po vseh javno dostopnih podatkih precej zaostaja. Ne zgolj za gospodarstvom, temveč tudi v primerjavi z ostalimi članicami EU.

V gospodarstvu se že odvijajo korenite spremembe, nekatera uspešna podjetja krmarijo skozi proces digitalne transformacije, ki zajema zelo širok spekter izzivov kot so digitalni poslovni model, izkušnja kupca, podatkovna strategija, procesi in digitalne rešitve za podporo poslovanja, razvoj digitalnih kompetenc kadrov, digitalna kultura, industrija 4.0. in kibernetska varnost. Vse to je EK sofinancirala skozi različne programe, ki so podjetja spodbudili na pot k digitalnem prehodu. Povečanje dela od doma, ki ga omogočajo različna digitalna orodja, je povzročilo, da zaposleni vsaj del delovnika opravijo od doma in s tem ostanejo v lokalnem okolju, kar ima številne blagodejne učinke. Pritisk na velika mesta se je zmanjšal, manj je bilo izgube časa in denarja zaradi vsakodnevnih poti, manj onesnaževanja ozračja in več je bilo lokalnega.

Kot svetlo točko velja izpostaviti premik slovenskih občin, ki pripravljajo strategije pametnih skupnosti, izvajajo pilotne izvedbe posameznih pametnih rešitev in so sodelovale v prvem pravem razpisu MJU za rešitve pametnih skupnosti. S tem poskušajo v lokalnem okolju ustvariti digitalno infrastrukturo in storitve, ki bi omogočale kvalitetno globalno življenje lokalnim prebivalcem. To je dolgoročno verjetno edina resna strategija za razvoj slovenske periferije. Prav tako pa digitalni prehod slovenskih občin predstavlja ključ do nacionalnega digitalnega prehoda, saj so občine prebivalcem s storitvami najbližje in najbolj razumejo njihove potrebe. Izzive in spremembe je namreč potrebno nagovarjati “bottom-up” in ne obratno. To je potrdila tudi pandemija koronavirusa, ki je v praksi pokazala, kje imajo prebivalci dejanski stik z državo – preko občin. Vse to se je seveda nadaljevalo s cepljenjem, kjer smo zopet lahko videli učinkovitost tistih, blizu ljudem.

Podatki permanentne raziskave o pametnih skupnostih v Sloveniji (IPM Digital) kažejo, da je stopnja digitalne zrelosti občinskih uprav v tisti začetni fazi, kjer je večina občin v skladu s klasifikacijo povezanih oziroma vključenih v digitalizacijo (89 %). Izkušenih občin je zgolj 4 %, medtem ko občin igralcev na tem področju ni. Precej bolj zaskrbljujočih je 7 % občin, ki so izključene iz procesa digitalizacije. Podobno sliko je pokazal odziv občin na javni razpis PmiS MJU, kjer se je od 212 slovenskih občin v konzorcije (14) povezalo kar 157 občin oz. 75 % vseh. To je lakmusov papir in zelo dobro sporočilo, da je interes in potreba po digitalnem razvoju slovenskih občin velika. Ta lokalna in EU prioriteta mora postati tudi slovenska nacionalna prioriteta.

Na področju digitalizacije občin velja izpostaviti dobro delo Ministrstva za javno upravo (MJU), ki je kljub časovnemu zamiku, vendarle izpeljalo razpis za pametne skupnosti. Razpis je  ponujal 100 % financiranje za soustvarjanje pametnih rešitev, kolaboracijo občin v obliki konzorcijev, izpostavil kriterij števila uporabnikov, dolgoživosti rešitev, OPSI portala in mnoge druge ključne elemente pametnih skupnosti. Občine so bile prisiljene k razmisleku o dejanskem problemu, ki ga želijo z digitalizacijo nagovoriti. To lahko izpostavimo kot zaenkrat eno izmed redkih dobrih praks za digitalno preobrazbo države. A kako naprej?

Digitalizacija je s prejšnjim tednom postala še pomembnejša politična agenda trenutne vlade, ki je za las izvolila novopečenega ministra za digitalno preobrazbo. Izvoljen je bil Mark Boris Adrijanič, ki bo koordiniral aktivnosti digitalnega prehoda med različnimi ministrstvi. Digitalna identiteta, digitalna potrdila, integracija sistemov, boj proti analogni osamljenosti, boni za digitalne kompetence in še kaj lahko beremo v 40 ukrepih. Kar kaže na konkretizacijo plana in dobre predloge, a časa za implementacijo do naslednjih volitev je zelo malo. Tako se postavlja očitno vprašanje in sicer, ali bo digitalizacija po slovensko še kaj več od politične agende, ki bo delila bone?

Koordinacija procesa digitalizacije na ravni države je nujno potrebna. Kratkoročni projekti in ukrepi za digitalni prehod so nujni, a še bolj kot to je dolgoročno ključno zagotoviti kvalitetno črpanje različnih evropskih spodbud za digitalni prehod javnega in zasebnega sektorja. Digitalizacija namreč velja za permanenten in intenziven proces, ki zahteva ogromno kadrovskih, finančnih in drugih virov. Sredstva EU za digitalni prehod bodo v prihodnosti zelo obsežna tako v načrtu za okrevanje in odpornost, kakor tudi v večletnem finančnem okvirju. To je naše najboljše zagotovilo, da bo digitalni prehod zaživel tudi v praksi.

Kaj se bo v tem kratkem času implementiralo na področju digitalne preobrazbe je veliko vprašanje. Nekaj pa je jasno. Vse kaže, da bo digitalizacija agenda, ki bo pomembna za pozicioniranje na naslednjih volitvah. Živimo namreč v času doktrine šoka, kjer kot ključni problem družbe ostaja pandemija koronavirusa, ki kot pomembno kratkoročno in dolgoročno rešitev ponuja digitalno preobrazbo. To je rešitev levih in desnih vlad, alternative ni.