Digitalne rešitve v zdravstvu in srebrna ekonomija

Inštitut za digitalizacijo, IPM Digital je v četrtek, 11. 11. 2021 v sodelovanju z Veleposlaništvom Združenih držav Amerike izvedel prvo izmed treh panelnih diskusij na temo širše digitalizacije družbe in njenega digitalnega razvoja. Namen panelnih diskusij je povezati odločevalce na nacionalnem in lokalnem nivoju s predstavniki zasebnega sektorja in civilne družbe ter preučiti kritična področja, na katera vpliva digitalizacija. Uvodnega panela so se kot gostje udeležili minister Mark Boris Andrijanič, pristojen za digitalno preobrazbo, Andraž Ogorevc, ustanovitelj in direktor podjetja iHelp d.o.o. ter Gregor Cuzak, soustanovitel skupnosti HealthDay.si in strokovnjak za marketing. Panel je moderiral mag. Andrej Špik, MBA, ki se na inštitutu za digitalizacijo vsakodnevno ukvarja z izzivi digitalizacije tako v javnem, kot tudi v zasebnem sektorju.

S panelom, katerega osrednja nit so potenciali in izzivi digitalnih rešitev v zdravstvu ter vzpona srebrne ekonomije v tem kontekstu, je IPM Digital ravno pravi čas naslovil področje, ki je še posebej zaradi pandemije COVID-19 izpostavljeno obsežnim strokovnim in akademskim razpravam  ter iskanju rešitev, ki so usmerjene v dvig kvalitete zdravstva, vključevanja srebrne ekonomije v rastočo digitalno ekonomijo in s tem dviga splošne kvalitete življenja. 

Vse večji izziv za večino razvitega sveta predstavljajo demografske spremembe v kontekstu nižje rodnosti in podaljševanja pričakovane življenjske dobe, kar bremeni proračunska sredstva z dveh strani – s strani prispevkov, ki jih bo zaradi nižje mase zaposlenih manj ter s strani stroškov, ki se zvišujejo. Digitalizacija zdravstva je zato nujen korak, potreben najprej za stabilizacijo dotrajanih zdravstvenih sistemov ter sledečo nadgradnjo in usmeritev v personaliziran pristop, s čimer bodo učinki, kakor so kvaliteta storitev, stroškovna učinkovitost, transparentnost poslovanja, ipd. kar najbolje izkoriščeni.

K sreči je proces digitalizacije disruptivne narave. Nagel razvoj digitalne tehnologije na področju zdravstva in medicine se je namreč začel že pred pandemijo COVID-19, saj je zdravje vendarle končni cilj marsikoga, še posebej premožnejših in vplivnih. Ti so, zaradi narave sistema, v katerem bogastvo pridobimo sorazmerno pozno, pogosto tudi pripadniki srebrne ekonomije. Gre torej za edinstveno situacijo, ki jo nekateri opisujejo kot popolni ekosistem deležnikov, v katerem lahko pridobijo vsi – investitorji, razvijalci, raziskovalci, politiki, odločevalci in nenazadnje končni uporabniki in sorodniki. Od takšnega ekosistema lahko profitira celotna družba. Zakaj smo torej šele na točki, kjer smo? Zakaj se zdravstveni sistemi rušijo, pa čeprav bi lahko številna ozka grla in izzive rešili z digitalno tehnologijo? Reportaža, ki jo berete, vsekakor ne more predstaviti širine in globine razprave panela, a skuša osvetliti, da je digitalne rešitve v zdravstvu in srebrno ekonomijo vredno nagovarjati ter vzpostavljati primerno okolje, ki bo lahko nudilo ustrezne pogoje za razvoj interoperabilnih rešitev. 

Gregor Cuzak je že pred panelom pripravil izvrsten članek v zvezi z obravnavano tematiko, ki postavlja srebrno ekonomijo Evrope v kontekst – gre namreč za tretjo največjo ekonomijo sveta. Zagotovo zgovoren podatek, kot tudi ta, da je v domovih za starejše manj kot 5 % vseh, ki so starejši od 65 let. Gre torej za odkrivanje tančice problema, ki ni tehničen, temveč je družben in se dotika vloge in položaja srebrne generacije (pripadniki t. i. srebrne ekonomije) v družbi, tudi v kontekstu medgeneracijskih odnosov. Delež predstavnikov srebrne generacije se povečuje, trenutno pa se nahajamo pred demografskim preobratom, ki bo na preizkušnjo postavil zdravstvene sisteme, oskrbo starejših, pokojninske sisteme in morda pretresel družbeno pogodbo. Potrebujemo torej sistem, ki bo zdržal praktično podvojitev pripadnikov srebrne generacije, ki bo odporen na spremembe v okolju in ki bo varoval interese ter podatke vmesnih in končnih uporabnikov. Še en argument, ki podpira digitalizacijo zdravstva je stroškovna učinkovitost. Kar 80% stroškov zdravstvenega sistema predstavlja oskrba starejših, pri čemer največji delež obremenitev predstavljajo kronične bolezni. Digitalne rešitve imajo potencial ne samo za optimizacijo stroškov, temveč dvig kvalitete storitev, s pomočjo podatkovne analitike pa tudi razvoj učinkovitejših metod in načinov za soočanje z različnimi bolezenskimi stanji, saj je potrebno pričeti oskrbo starejših obravnavati v kontekstu 21. stoletja. 

Minister Andrijanič meni, da je pandemija COVID-19 razkrila ogromen tehnološki potencial na področju digitalizacije zdravstva. Meni, da je izmed vseh področij ravno na področju zdravstva še največ rezerve v kontekstu digitalizacije. Določena vlaganja v modernizacijo, digitalizacijo so se do sedaj že zgodila, kar se odraža v prisotnosti digitalnih rešitev oz. tehnologij v slovenskem zdravstvenem sistemu, nenazadnje že več kot pol milijona Slovencev uporablja elektronski zdravstveni karton. Vsekakor spodbudna statistika, ki je lahko dobra podlaga za nadaljnje strateško načrtovanje projektov digitalizacije, pri katerih mora biti ključni indikator, poleg kvalitete storitev in zadovoljstva uporabnikov tudi število uporabnikov. A storiti bomo morali še veliko, da bomo stopili iz povprečja.

Gospod Ogorevc dobro oriše potencial digitalnih rešitev v zdravstvu s tem, ko izpostavi primer Estonije, ki že več kot desetletje s svojim pristopom k digitalizaciji zdravstva predstavlja zgled in primer dobre prakse številnim razvitim državam, ki stopajo na to pot. Posebej izpostavi tehnologijo veriženja podatkovnih blokov (ang. blockchain), ki zaradi elementov varnosti predstavlja enega zadnjih koščkov v mozaiku celostno digitaliziranega in personaliziranega zdravstvenega (ali kakšnega drugega) sistema. Gospod Ogorevc v kontekstu Slovenije meni, da imamo dobra podjetja, ki gredo v pravo smer, a težava je počasen napredek in počasne spremembe oz. prilagoditve sistema. Številčnost projektov še ne odraža njihove kvalitete kot tudi ne kvalitete in intenzitete digitalizacije zdravstvenega sistema na sploh zato je potrebno biti previden pri napovedih, da se ne ustvarjajo napačna pričakovanja.  

Gostje so v nadaljevanju izpostavili kompleksnost zdravstvenega sistema, zaradi česar enoznačen odgovor na probleme, izzive in nevarnosti ni mogoč, kar dodatno osvetljuje družboslovni problem digitalizacije. Nadalje izpostavijo, da imamo v Sloveniji nekaj odličnih primerov digitalnih rešitev, ki niso daleč od tega, da bi lahko bile najboljše, a je na poti do tega še nekaj izzivov, ki jih je potrebno rešiti. Eden izmed ključnih virov, ki jih terja digitalizacija, so kadri. V tem kontekstu gostje izpostavljajo, da imamo vrhunske strokovnjake, sposobne razviti edinstvene rešitve, a problem nastane pri drugih ključnih virih, kot so finančna sredstva za financiranje teh strokovnjakov pa tudi čas, saj imamo za dosego neke kritične točke digitalne zrelosti zdravstvenega sistema na voljo dobro desetletje, ko lahko pričakujemo družbeno okolje, v katerem obstoječi zdravstveni sistem enostavno ne bo zmogel delovati. Gostje vidijo enega izmed izzivov tudi v tem, da ni fokus na končnih uporabnikih, ljudeh. Digitalne rešitve za javne storitve so namreč pogojene z številčnostjo uporabe, ki omogoča nadaljnje izboljšave delovanja, kar nadalje poveča zadovoljstvo uporabnikov, s čimer se frekvenca uporabe in številčnost širi in tako naprej. Ko v tej enačbi zanemarimo končnega uporabnika je jasno, da digitalna rešitev dolgoročno ne more delovati, kakor je bila predvidena oziroma za kar je bila namenjena. 

Uvodni del razprave je nakazoval nadaljevanje v smeri diskusije o vlogi države na področju digitalizacije zdravstva. Minister Andrijanič je izpostavil, da je najboljši način za naslavljanje izzivov digitalizacije zdravstva in vključevanja srebrne generacije prenos dobrih praks iz tujine, saj dobre rešitve nekje zagotovo že obstajajo. Konkretno je izpostavil primer vzpostavljanja sodelovanja s Finsko, ki ima najvišjo stopnjo digitalne pismenosti v Evropi, pa Estonijo kot primer dobre prakse digitalizacije državne uprave. V Evropi je namreč kar nekaj primerov dobrih praks, ki jih je mogoče prilagoditi in prenesti v uporabo v domačem okolju. Država mora torej omogočiti sistemsko, regulativno ter finančno podporo za izvedbo potrebnih aktivnosti, ki bodo omogočile uvedbo preverjeno delujočih digitalnih rešitev. Gostje so poudarili tudi problem manjka talenta v državni upravi, kar je velik izziv, ki zahteva strateški pristop, saj je sistem plač v javnem sektorju preveč omejujoč, da bi pritegnil ustrezne talente, s čimer se problemi samo še kopičijo. Pričakovati, da bodo lahko že sedaj preobremenjeni javni uslužbenci, ki nimajo ustreznih kompetenc, učinkovito implementirali digitalne rešitve, je zgrešeno in lahko potencialno nevarno. Pomembno je torej, da o obravnavani tematiki javnost ozaveščamo, zato, da digitalizacija zdravstva pridobi tudi širšo javno in s tem politično podporo. 

Potreben je torej skupni nastop države, podpornih institucij in podjetniškega sektorja. Velik potencial je ravno v podpornih institucijah, saj imajo edinstveno priložnost graditi na zaupanju. V svetu je namreč kar nekaj primerov podpornih institucij, ki ne sodijo pod okrilje države, nadnacionalnih institucij, a predstavljajo odličen katalizator za razvoj napredne tehnologije, ki vsaj indirektno pogojuje tudi uporabo digitalne tehnologije. Področje zdravstva je za podporne institucije še toliko bolj komplementarno, saj terja veliko mero zaupanja in varovanja podatkov, kar korporativni sektor zaradi sledenja dobičku, država pa preprosto zaradi politike, ne moreta zagotoviti. Gostje so se v razpravi dotaknili tudi ustreznega razvoja digitalnih kompetenc ter učinkovitega digitalnega on-boardinga, ki na področju zdravstva in srebrne ekonomije predvideva tudi ranljive skupine. V tem kontekstu je bil izpostavljen tudi razvoj ustrezne digitalne kulture, ki predstavlja osrednji steber v človeka usmerjenih organizacij. 

Da bo digitalizacija zdravstvenega sistema učinkovita in uspešna, bo potrebno začrtati jasno strategijo aktivnosti s fokusom na ključnih projektih, ki jih je potrebno narediti čimprej in na pravilen način, s čimer se bo v širši družbi pokazal potencial digitalnih rešitev v zdravstvu ter nujnost vključevanja srebrne generacije, ki predstavlja največjo ekonomsko skupino, v digitalno ekonomijo in družbo kot tako. 

Vabljeni k ogledu posnetka panela na spletni strani IPM Digital.