Nemčija ponovno pred nami

Nemčija je nedavno sprejela odločitev, ki je presegla pričakovanja mnogih – legalizirala je konopljo. Da, prav ta država, za katero velja stereotip strogosti, zadnjih nekaj let razkriva povsem drugačno sliko. Sliko države, ki je brezpogojno pripravljena sprejeti liberalne reforme v korist svojih državljanov. Med tem, ko Nemčija sledi trendu modernizacije zakonodaje na področju prepovedanih drog, se Slovenija, po dolgem obdobju zatišja, ponovno sooča z vprašanjem konoplje, tokrat na ravni Državnega sveta.

Kako je mogoče, da je Nemčija, ki velja za zibelko discipline in reda, sprejela tako progresiven korak? Odgovor je preprost. Legalizacija konoplje ni sinonim za odsotnost pravil. Nasprotno, gre za uvedbo novih pravnih okvirov, ki omogočajo varnejšo in pravičnejšo regulacijo konoplje. Bolj plastično – to je proces dekriminalizacije uporabnikov in modernizacije zakonodaje, ki natančno ureja uporabo v medicinske namene, raziskovalne aktivnosti, proizvodnjo ter osebno uporabo. Torej uvaja regulative, primernejše za današnji čas in družbo, ki predstavljajo rešitve problematik, nastalih v zadnjih desetletjih, kot posledica prohibicije. Ključno vprašanje pa ostaja: Kako je Nemčija to storila?

Uporaba konoplje v medicinski rabi je bila v Nemčiji sprejeta že leta 2017. Z letom 2023 je bila količinska omejitev predpisane medicinske konoplje odstranjena. Leta 2021 je koalicija sprejela sporazum, ki je napovedal legalizacijo kontrolirane distribucije konoplje odraslim za rekreativno uporabo. V naslednjem letu so sledili številni strokovni posveti in predstavitev dvo-stebrnega modela legalizacije konoplje ter objava osnutkov nove nemške zakonodaje. V letu 2023 se je ta, po pogovorih z Evropsko komisijo, še spreminjala, vse do vložitve zakona v spodnjem domu parlamenta, ki je zakon z veliko večino potrdil. Kaj ta zakon prinaša? Nov zakon konopljo odstranjuje s seznama prepovedanih drog. To omogoča varnejši in lažji dostop do konoplje tistim, ki jo uporabljajo v medicinske in osebne namene ter močno razbremeni omejitve pri raziskovalnih aktivnostih akademskih in gospodarskih subjektov. Kot že omenjeno, je ureditev dvo-stebrna. Prvi steber predstavlja sprejeta nacionalna pravna ureditev, dekriminalizacija konoplje, ureditev samo kultivacije in ustanovitev konopljinih klubov z namenom neprofitne oskrbe uporabnikov. Drugi steber pa bo – če bo za to prejel dovoljenje Evropske komisije – predstavljal zakonodajo, ki bo zagotovila bolj celosten pristop k raziskovanju družbenih učinkov legalizacije konoplje v obliki pilotnih projektov. Nemška zakonodaja tako dovoljuje samo-kultivacijo do treh ženskih rastlin za namene osebne uporabe odraslih posameznikov za gospodinjstva ter samo-kultivacijo v nekomercialnih konopljinih klubih in posledično distribucijo vršičkov konoplje med svoje člane. Omenjeni klubi bodo licencirani in nadzorovani s strani države. Distribucija bo omejena na 50 gramov psihoaktivne konoplje na odraslega posameznika mesečno. Odrasli posamezniki pa bodo lahko enkratno posedovali največ 25 gramov psihoaktivne konoplje na prostem. Kajenje bo prepovedano na javnih površinah v neposredni bližini šol in športnih objektov. Prav tako bodo konopljini klubi strateško postavljeni na način, da bodo čim bolj oddaljeni od omenjenih objektov. Očividno je, da tovrstna zakonodaja močno poudarja preventivne ukrepe za zaščito mladoletnih in stremi k zmanjšanju črnega trga.

Slovenija, zaznamovana z večdesetletno nedorečenostjo na področju prepovedanih drog, se ponovno prebuja. Februarja se je po osmih letih odvil državni posvet o novih odkritjih in priložnostih uporabe konoplje v medicini in industriji, ki sta ga organizirala Društvo onkoloških bolnikov Slovenije in Državni svet Republike Slovenije. Polna dvorana je gostila predstavnike stroke, ministrstev, nevladnih organizacij in zainteresirane javnosti. Posvet se je začel z razpravo o uporabi konoplje v medicini, ki je v Sloveniji delno omogočena, a še vedno obremenjena s številnimi omejitvami. Te omejitve ne le otežujejo dostop do zdravljenja za tiste, ki bi dokazano lahko imeli od uporabe medicinske konoplje koristi, ampak tudi zavirajo raziskovanje zdravilnega potenciala te rastline. Strokovnjaki so delili primere uspešnih kliničnih praks uporabe konoplje pri zdravljenju določenih bolezni (npr. trdovratne epilepsije, multiple skleroze ipd.) ter ob tem izpostavili pomembne raziskovalne izzive, s katerimi se soočajo. Jasno je bilo, da na tem področju ne primanjkuje ne znanja ne volje. Slovenija se lahko pohvali z naborom izvrstnih raziskovalcev, ki jih na žalost omejuje visok zid prohibicije. Bizarno je, da zakonodaja omejuje raziskovalne projekte, katerih namen je izključno družbena blaginja in napredek.

Raziskave s konopljo, ki vsebuje manj kot 0,3 % THC, so sicer manj omejene, ko pa gre za konopljo, ki ta prag presega, in je ob tem tudi ta ista, ki je uporabna za zdravljene v medicini, postane pridobivanje dovoljenj prava birokratska nočna mora. Zaradi diskrecijskega odločanja Ministrstva za zdravstvo, ki obenem omogoča določeno prilagodljivost, po drugi strani pa ustvarja arbitrarno tveganje, to pomeni, da nekatere raziskovalne subjekte, brez utemeljenega razloga, pusti pred zaprtimi vrati. Razlog za to je – verjeti ali ne – neurejenost statusa konoplje in posledično neobstoj pravnega akta, ki bi to področje urejal ter katerega glavni namen bi bil omogočiti čim večji obseg raziskovanja, pod ustreznimi regulativami in varnostnimi pogoji.

Pomembno je poudariti tudi vlogo konoplje v gospodarstvu, saj se ta ponaša z velikim potencialom v prehrani, kozmetiki, gradbeništvu in še mnogih drugih panogah. Gospodarski subjekti so pogosto podvrženi eksperimentalnim raziskavam, ki so velikokrat podprte z visokimi naložbami in so zato pomemben člen državne inovacijske politike. Tudi na tem področju se soočamo z nejasnimi smernicami in še bolj nejasnimi načrti, kako bi lahko zakonodajo prilagodili, da bi ta bila v naši državi smiselna.

Posvet je bil več kot samo razprava o konoplji. Bil je odraz širšega vprašanja o tem, kako Slovenija pristopa k inovacijam in potencialnim spremembam v zakonodaji, ki bi lahko imela širok družbeni vpliv. Legalizacija konoplje v Nemčiji ni zgolj pravna ali politična reforma, temveč je odraz širše družbene in kulturne premene, ki presega meje ene države. Predstavlja odlično priložnost za refleksijo o vrednotah, ki jih kot družba negujemo, in odprtosti do sprememb, ki lahko prispevajo k bolj zdravi in pravičnejši družbi. Dejstvo je, da stojimo na razpotju. Predlagam, da sledimo zgledu Nemčije, ki si drzne preseči okostenele politike in predsodke ter sprejme napredne zakonodajne spremembe, ki temeljijo na znanstvenih pričevanjih in zasledujejo družbeno blaginjo. Če bomo pri tem neučinkoviti ali pa odklonilni, lahko ostanemo ujeti v senci preteklosti ter zamudimo priložnosti razvoja in blagostanja. Ponavljam svojo glavno misel o legalizaciji konoplje: »Prihodnost konoplje ni zgolj v liberalnejši ureditvi, temveč predvsem v njenem celostnem razumevanju in odgovorni uporabi, ki mora biti podkrepljena z znanstvenimi spoznanji in družbeno soodgovornostjo.«