Nova slovenska vlada

Šarcizem se bo v slovensko politično zgodovino zapisal kot pojem političnega amaterizma, čeprav bo verjetno dokaj hitro odšel v pozabo – tako kot nekdanji slovenski premier, na katerega se pojem navezuje. Republika Slovenija pač ni Kamnik, kjer bi lahko takšen način političnega vodenja uspeval na dolgi rok. Kalkulacija bivšega premierja in njegove ekipe, ki je temeljila na predpostavki, da je javno mnenje v dani situaciji ugodno za odhod LMŠ na predčasne volitve in da v tem sklicu parlamenta nikomur drugemu, razen bivšemu županu Kamnika, ne bo uspelo sestaviti vlade, se ni izšla. Politično nevešči pač ne razumejo, da je v politiki vse mogoče, sploh, če je tvoja glavna konkurenca izkušen politični profesionalec.

Za novega slovenskega mandatarja je bil tretjič izvoljen Janez Janša – edini, ki mu je do sedaj na čelu slovenske vlade uspelo v celoti izpeljati mandat od začetka do konca (2004-2008). Ali mu bo tudi ta mandat uspelo pripeljati do rednih volitev ne vemo, zagotovo pa račun te koalicije za državo in državljane ne bo majhen. Janševa neumorna želja biti slovenski premier je namreč njegova izrazita šibkost, zaradi katere so si njegovi novi koalicijski partnerji lahko postavili visoko ceno za vstop v partnerstvo. Samo čas bo pokazal, ali bodo za to ceno pripravljeni žrtvovati slovensko demokracijo, pravno državo in nenazadnje tudi svojo državljansko svobodo.

Mogoče pa bo novi slovenski mandatar na stara leta – kot Drnovšek – postal bolj pozitivno poduhovljen in Slovenija ne bo postala vojaško-obveščevalna diktatura, kot opozarjajo nekateri. Čas bo pokazal tudi, če bo tretja Janševa vlada streznila od moči pijani levi politični blok in ga spodbudila k reformaciji. A če sklepam na podlagi tega, kakšen efekt je imela Trumpova zmaga na ameriške demokrate, bi si skoraj upal trditi, da bo Janša prej postal Buda.