Zakaj dvakrat za konopljo?

Narod si bo pisal sodbo sam, ne NIJZ mu je ne bo in ne Ministrstvo za zdravje. Končno je prišel čas, da lahko državljani izrazimo voljo o vprašanju modernizacije zakonodaje na področju konoplje. Ljudje jo za osebne in medicinske namene uporabljajo že tisočletja. Njena uporaba je kljub prohibiciji danes v družbi široko razširjena.

Torej, kaj povzroča trenutna prohibicija, ki očitno sicer ne deluje? Od nje ima koristi le črni trg, uporabniki in država pa so na slabšem. Kako lahko, ko govorimo o prohibiciji – ta je dokazano najbolj neustrezna in škodljiva regulacija – sploh govorimo o vzdržnem stanju blaginje in zdravja? Z vso žalostjo opažam, da je v Sloveniji nad strokovnimi ugotovitvami prevladala politična obremenjenost nekaterih državnih in vladnih institucij.

Dovolj politike, preidimo k razumu  ter  ugotovitvam priznanih znanstvenikov in  raziskovalnih institucij. Zakaj je treba modernizirati zakonodajo na tem področju, kot so to storile številne države, po katerih se brez sramu zgledujemo na večini drugih področij?

Varnost na prvem mestu

Pri nas konopljo uporablja med 20 in 30 odstotkov prebivalstva, zato je resnično pomembno, da imajo dostop do varnega in preverjenega izdelka. Prohibicija kot glavna oblika njene regulacije  povzroča, da se uporabniki srečujejo z nevarnimi izdelki, katerih kakovost je vprašljiva. Ti včasih vsebujejo izjemno strupene snovi, kot so sintetični kanabinoidi, ki lahko povzročijo bistveno nevarnejše stranske učinke na posameznikovo zdravje kot naravna konoplja brez nevarnih primesi. 

Obstoječa zakonodaja uporabnike sili na črni trg in s tem povečuje njihov stik s prepovedanimi drogami. Prohibicija konoplje neuspešno zmanjšuje pogostost njene uporabe. Zakaj jim torej  ne bi raje ponudili kakovostnega izdelka in jih odrezali od ilegalnega trga, kjer se srečujejo z bistveno bolj nevarnimi drogami in konopljo z nevarnimi primesmi?

Pravna praznina onemogoča raziskave

Pomembno je odpraviti omejitve pri raziskovalnih aktivnostih akademskih organizacij in podjetij na tem področju. Zaradi prohibicije ne moremo v celoti raziskati vseh učinkov konoplje na človeka, kar je ironično, saj bi prav s tem lahko zagotovili varnejšo in bolj odgovorno uporabo. Slovenija ima številne izvrstne raziskovalce, ki jih omejuje visok zid prohibicije. Bizarno je, da zakonodaja omejuje projekte, katerih namen je družbena dobrobit in napredek. Raziskave s konopljo, ki vsebuje manj kot 0,3 odstotka THC, so manj omejene. Ko pa ta prag preseže in je uporabna v medicini (ter  pogosto za osebno rabo), postane pridobivanje dovoljenj prava birokratska nočna mora. 

Diskrecijsko odločanje ministrstva za zdravje omogoča določeno fleksibilnost, a hkrati ustvarja arbitrarno tveganje. To pomeni, da je nekaterim raziskovalcem brez utemeljitve onemogočeno kakršno koli raziskovanje. Razlog za to je – verjeli ali ne – neurejenost statusa konoplje in  pravna praznina, saj tega področja ne ureja noben pravni akt. Tega seveda potrebujemo, njegov glavni namen pa mora biti omogočanje čim večjega obsega raziskovanja pod ustrezno regulacijo in varnostnimi pogoji.

Tudi medicinska raba pomanjkljivo urejena

Kljub temu, da je konoplja za medicinsko rabo pri nas dovoljena že od leta 2017, je to področje še vedno neurejeno. Državni organi bi morali slediti zgledom drugih razvitih držav in ga urediti z ustrezno zakonodajo, predpisi za pridelavo, promet in raziskovanje, kliničnimi smernicami ter izobraževanjem zdravstvenega osebja. Pomanjkljiva pravna ureditev uporabe v medicinske namene zavira razvoj in izvedbo klinične prakse, pri čemer so prav pacienti tisti, ki občutijo posledice.

Zaščititi moramo mlade

Za doseganje celostne blaginje in zdravja je ključna zaščita najbolj ranljive skupine – mladostnikov. Modernizacija zakonodaje bi omogočila nadzor nad dostopom in uporabo, pri čemer bi bila dovoljena le posameznikom nad določeno starostno mejo. Trenutna prohibicija ne ščiti mladostnikov, saj črni trg ne pozna starostnih omejitev. 

Poleg tega bi se morali zgledovati po nemških predpisih, ki strogo prepovedujejo njeno uporabo  na  mestih, namenjenih mladoletnim, kot so izobraževalni zavodi, športni objekti in druge javne površine. Pomembno je vključiti še izobraževanje o dobrih in slabih učinkih konoplje ter spodbujati njeno odgovorno rabo.

Priložnost za gospodarski razvoj

Dobrodošla pozitivna posledica posodobitve zakonodaje bi bila ekonomska korist. Z uvedbo davkov in trošarin na regulirane konopljine izdelke bi država znatno povečala svoje prihodke. Ta sredstva bi lahko namenili za pomembne družbeno koristne namene, kot so socialna varnost in izgradnja nujno potrebnih stanovanj, kot tudi za spodbujanje odgovorne rabe ter izobraževanje o njenih vplivih in učinkih na posameznika. 

Razvoj novih gospodarskih panog, povezanih z njo, bi ustvaril številna delovna mesta, kar bi okrepilo lokalna gospodarstva, zlasti v manj razvitih regijah. Prav tako je pričakovati močan priliv tujega kapitala, saj ima konoplja velik potencial v kozmetiki, gradbeništvu, prehrani in drugih industrijah. Odprava prohibicije bi zmanjšala stroške kazenskega pregona, kar bi omogočilo preusmeritev sredstev v bolj produktivne in družbeno pomembne projekte.

Odpravljanje kazni, odpravljanje stigme

Posedovanje konoplje s psihoaktivnimi učinki je pri nas dekriminalizirano, kar pomeni, da posedovanje manjših količin za lastno uporabo ni kaznivo dejanje, temveč prekršek. Količina, ki se pri tem upošteva, ni natančno določena, zato smo v primeru kazenskega postopka prepuščeni sodnikovi prosti presoji. 

Zakonodaja, zlasti kazenska, ima veliko simbolno moč in vzgojno funkcijo, saj oblikuje predstave ter zarisuje okvire med dobrim in slabim. Z drugimi besedami: pove nam, kaj je družbeno sprejemljivo in kaj ne. Zato tudi prekršek posedovanja manjših količin za lastno uporabo nakazuje na kršenje družbenih norm in deviantnost. To predstavlja enega od razlogov, zakaj so subkulture, povezane s konopljo, ter njeni uporabniki stigmatizirani in zakaj jih družba pogosto zaničuje.

Marsikdo se zato ne želi javno opredeljevati o konoplji, saj se preprosto boji negativnih kariernih ali drugih posledic.  Modernizacija zakonodaje bi omogočila raziskovanje družbenih učinkov njene uporabe – predvsem zmanjšala negativne posledice pri tem – ter hkrati zmanjšala diskriminacijo in stigmatizacijo uporabnikov. Ti predstavljajo velik del naše družbe. Pravni red pa mora stremeti k razvoju družbe, ki je bolj vključujoča, pravična in osveščena o rabi konoplje.

Prohibicija je preživeta

Zmotno je verjeti, da se ob modernizaciji zakonodaje ne bodo pojavljali problemi. Zakonodaja mora biti živa stvar, ki jo je treba sproti spreminjati in prilagajati, sploh če pride do morebitnih negativnih eksternalij ali novih družbenih potreb.

Ne glede na to, ali ste privrženci desnice, levice ali nobene od teh, dejstvo ostaja: kakršna koli ureditev konoplje, ki bo zaživela v prihodnosti, ne bo slabša od prohibicije, ki je bolj podobna srednjemu veku kot 21. stoletju.