Kako ekonomska neenakost vpliva na zadovoljstvo z življenjem?

Vsaj od izida vplivne knjige The Spirit Level raziskovalcev Kate Pickett in Richarda Wilkinsona se širi vtis, da ekonomska neenakost ni slaba zgolj sama po sebi, marveč tudi zaradi vrste družbenih učinkov, ki naj bi jih imela. Eden potencialno najnevarnejših je negativni učinek na zadovoljstvo z življenjem in duševno zdravje.

Omenjena knjiga je izšla pred več kot petnajstimi leti, kar pomeni, da so dokazi, na katere se je naslanjala, danes verjetno zastareli. K sreči je bila pred kratkim v reviji Nature objavljena nova in do sedaj največja metaštudija, ki analizira 168 posameznih raziskav in več kot enajst milijonov ljudi. Ukvarja se prav s povezavo med neenakostjo in počutjem oziroma duševnim zdravjem.

Vpliv na počutje in duševno zdravje

Ključna ugotovitev je, da med neenakostjo (merjeno na različne uveljavljene načine) ter subjektivnim zadovoljstvom z življenjem in duševnim zdravjem (denimo težavami z depresijo) ni statistično ali praktično značilne povezave. Analizirane so t. i. večnivojske študije, ki neenakost merijo na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, zadovoljstvo in duševno zdravje – da bi dosegli največjo mero natančnosti – pa na ravni posameznikov.

Kar zadeva zdravje, so ugotovitve v resnici malce bolj zapletene. Pri izračunavanju »surove« povezave – izhajajoč iz vseh objavljenih raziskav – raziskovalci najdejo majhen negativni učinek. Če Ginijev koeficient naraste za 0,05 (na lestvici od 0 do 1), se tveganje za slabše duševno zdravje poveča za štiri odstotke.

Toda raziskovalci hkrati odkrivajo, da je tako zaradi pristranosti objave in velikega deleža nekakovostnih študij, ki imajo majhen vzorec in nizko statistično moč. Ko izvedejo standardni popravek za ta metodološki problem, povezava izgine.

Statistične analize, vključno s tistimi, ki jih uporabljajo v metaštudijah, pogosto kritizirajo kot selektivne. Rezultat se lahko pojavi ali izgine, če raziskovalec nekoliko spremeni metodo ali model, ki ga uporablja. Da bi se avtorji omenjene metaštudije zaščitili pred takšno kritiko, so izvedli posebno analizo, v kateri so testirali skoraj 800 različnih modelov. Ne glede na to, kako so se metodološko lotili analize, je rezultat ostal ničeln; 94 odstotkov vseh njihovih modelov je dal statistično neznačilne rezultate.

Kaj se zgodi z zdravjem, ko se križajo neenakost in revne države

Na splošno torej ne moremo reči, da ima neenakost negativen učinek. Toda raziskovalci so odkrili, da povezava mogoče vendarle obstaja v nekaterih specifičnih kontekstih. Prvi takšen kontekst so države z nizko ekonomsko razvitostjo. Kjer je nacionalni dohodek nizek, povečanje neenakosti napoveduje večjo verjetnost za nastanek depresije.

Ko preverjajo, ali enako velja v ostalih kontekstih – denimo če se osredotočijo zgolj na vzorce manjšin ali kraje z nizko izobrazbo – ugotovijo, da povezava drugje ne obstaja.

Prištejmo še visoko inflacijo

Drugi specifični kontekst, za katerega raziskovalci ugotavljajo, da »aktivira« morebitni učinek neenakosti, je inflacija. Kjer je nizka in neenakost visoka, je zadovoljstvo z življenjem celo nekoliko višje kot običajno! Toda kjer sta inflacija in neenakost hkrati visoki, ljudje poročajo o nižjem zadovoljstvu z življenjem.

Razlaga, ki jo predlagajo za obe ugotovitvi, vključuje stres in ekonomsko priložnost. Natančneje: kjer je inflacija visoka, je dnevno življenje bolj stresno in finančno nepredvidljivo. V takšnem kontekstu neenakost ustvarja občutek nepravičnosti in družbene napetosti. Toda kjer so cene stabilne in gospodarstvo bolj predvidljivo (kot običajno velja za razviti svet), je lahko višja neenakost celo signal ekonomske priložnosti in mobilnosti navzgor, zato se ljudje počutijo bolje (v primerjavi z nizko neenakostjo).

Neenakost je razbremenjena krivde

Pri opisovanju ugotovitev metaštudije sem bil pazljiv, da sem govoril o povezavah, ne učinkih. Tako je, ker večina raziskav, ki jih avtorji analizirajo, ni primerna za vzročno sklepanje. Uporabljajo namreč presečne vzorce, ki nimajo časovne razsežnosti. Tudi večina drugih, boljših raziskav s časovno razsežnostjo je observacijskih, ne eksperimentalnih, kar običajno preprečuje odkrivanje vzrokov. Raziskovalci posebej opozarjajo, da ima več kot 60 odstotkov objavljenih raziskav, iz katerih črpajo, težave zaradi manjkajočih ali slabo implementiranih kontrolnih spremenljivk.

Kljub temu je opisana metaštudija (in raziskave, na katerih je narejena) največ, kar imamo na področju neenakosti ter zadovoljstva z življenjem in duševnim zdravjem. Zato vsaj zaenkrat ne moremo trditi, da je neenakost morebitni vzrok psiholoških težav. Še preprosta povezava med enim in drugim ni dokazana.