Podjetništvo v digitalni dobi (reportaža)

Inštitut za digitalizacijo, IPM Digital je v četrtek, 13. 12. 2021 v sodelovanju z Veleposlaništvom Združenih držav Amerike izvedel drugo izmed treh panelnih diskusij na temo širše digitalizacije družbe in njenega digitalnega razvoja. Namen panelnih diskusij je povezati odločevalce na nacionalnem in lokalnem nivoju s predstavniki zasebnega sektorja in civilne družbe ter preučiti kritična področja, na katera vpliva digitalizacija. Drugega panela so se kot gostje udeležili Matija Goljar, ustanovitelj in CEO zavoda Ustvarjalnik, Vito Komac, soustanovitelj portala Podjetnik.net in CEO inštituta MediaPro in Žiga Vavpotič, nekdanji direktor in aktualni svetovalec direktorju podjetja Outfit 7, soustanovitelj Zavoda Ypsilon ter Simbioze Genesis.

Panel je moderiral Jakob Jež, svetovalec IPM Skupine, pod okrilje katere spada tudi IPM Digital. Jakob Jež je tudi vodja operacij novoustanovljenega podjetja IPM Tech Hub, katerega primarna poslovna dejavnost je zagon tujih inovativnih idej na slovenskem trgu in trgih Zahodnega Balkana.

Tematika panela – podjetništvo v digitalni dobi je zelo raznovrstna in zelo povezana z vsemi aspekti modernega življenja, ne le s strogo ekonomsko aktivnostjo podjetij in posameznikov v poslovanju. Trendi, kot so crowdsourcing (npr. na Kickstarterju), kriptovalute in blockchain, delo na daljavo in globalni trg dela, razni dinamični poslovni trendi (nadaljnja rast tehnoloških velikanov, kot so Amazon, Alphabet in Apple) in postopno brisanje meje med virtualnim in „resničnim“ (VR, AR, metaverse) so bistveno spremenili osnovne predpostavke, kako poslujemo in kako opravljamo naša dela. Pri temu je veliko vlogo igrala epidemija COVID-19 in ukrepi, namenjeni njenemu omejevanju. Vprašanje, ki se tukaj pojavi je: ali je bila epidemija vzrok, povod ali samo katalizator digitalizacije družbe? Kako naj se države orientirajo v digitalni ekonomiji, da bodo državljani lahko v njej najbolje uspevali? Ali je digitalizacija edinstven proces ali samo najnovejši tehnološki preskok, podoben različnim oblikam industrializacije pred 100 leti?

Prisotni govorci imajo večletne izkušnje z digitalizacijo lastnih podjetij oz. z uporabo digitalnih tehnologij in orodij za vodenje tehnološkega razvoja in razvoja svoje ponudbe. Vsi so med seboj enotni, da je proces digitalizacije že zdaj docela preoblikoval prakso podjetništva, pri čemer preobrazbe še zdaleč ni konec. To velja tako za manjša podjetja in zavode, kot je Ustvarjalnik (ki se ukvarja s promoviranjem podjetništva med mladimi), kot tudi za večja globalna podjetja, kot je Outfit 7 (razvijalec serije mobilnih video iger in aplikacij Talking Tom). Prav tako se govorci med seboj zelo strinjajo glede, morebiti, presenetljivega dejstva – digitalizacija in njena transformacijska vrednost ni fenomen zadnjih 10 let oz. nekaj, kar je zaživelo med obdobjem epidemije COVID-19. Uspešno poslovanje v 1990-ih je bilo, po besedah Vita Komca, bistveno drugačno od tistega 10 let prej, saj je uporaba osebnih računalnikov, mobilnih telefonov, elektronske pošte, CD-jev, digitalnih računovodskih orodij itd., bila sprememba enake velikosti, kot je bil nastop pametnih telefonov dobro desetletje kasneje. Po njegovem mnenju je prav v 1990-ih Slovenija bila na zelo obetavni poti, kar se tiče digitalizacije javne uprave in širšega gospodarstva, vendar tukaj potencial ni bil docela izkoriščen; pri čemer majhna velikost trga ni izgovor, kar kaže primer Estonije. Trenutni poskusi dviga digitalne zrelosti širše družbe so zatorej zelo dobrodošli. Matija Goljar deli Komčevo mnenje, meni pa tudi, da je največ potrebno storiti na področju šolstva – informatika in digitalne kompetence nimajo dovolj velikega mesta v trenutnem izobraževalnem procesu, kar nas po nepotrebnem ovira glede na primerljive razvite države v Evropi in širšem svetu.

Pri razvoju digitalnega podjetja in digitalnih proizvodov se po mnenju Žige Vavpotiča splača, če lahko uspešno izkoristimo tehnologije, ki bodo v široki rabi šele čez nekaj let. Pri Outfit 7 je bil del uspeha prav v tem, da se je Talking Tom načrtoval in programiral v obdobju, ko podobni tipi aplikacij in iger še niso bili zelo priljubljeni oz. pametni telefoni in tablice niso bili v široki rabi med ciljno publiko: mlajši otroci, starši in starostniki. S tem ne misli, da je potrebno biti pionir – to je lahko zelo drago in neuspešno za neko podjetje. Dovolj je biti prvi sledilec s primernim finančnim ozadjem, kar doda Vito Komac. Outfit 7 je bil takšen sledilec; ob trenutku, ko so pametne naprave bile med njihovimi ciljnimi skupinami prisotne v veliko večji meri, kot ob začetku razvoja,  je Talking Tom bil pripravljen, da to izkoristi in doseže želen uspeh. Enako po njegovem mnenju velja za splošen razvoj digitalizacije v Sloveniji – vlada, relevantni organi in zasebniki, ki sodelujejo pri tem razvoju, morajo razmišljati o situacijah in potrebah čez dvajset let in ne le čez deset let. Tako bomo kot družba veliko bolje pripravljeni na izzive tistega časa in jih bomo veliko lažje izkoristili na pozitiven način. Ne smemo se zadovoljiti s povprečjem, moramo pa tudi priznati, da naša trenutna situacija sploh ni slaba – to nam naj bo spodbuda za nadaljnji napredek, kjer si ne smemo postaviti prenizkih ciljev. S tem se strinja tudi Matija Goljar – digitalizacija mora biti sprejeta kot nekaj neizbežnega in kot vzvod za doseganje ciljev, ki so trenutno nedosegljivi, v prihodnosti pa to ne bo. V primeru, da tega ne bi zmogli izkoristiti, se bomo kot družba znašli pred velikimi ovirami in morebiti brez orodij, da jih premostimo. Vito Komac tukaj doda, da spodbujanje digitalnega razvoja ne sme biti namen samemu sebi – razpisi in državna pomoč mora biti strateško in praktično usmerjena, brez možnosti, da se z razdeljenem denarjem izbranci obogatijo, od razvoja pa ni nič.

Vrsta podjetij, ki jih najtesneje povezujemo z digitalizacijo, so startupi oz. zagonska podjetja. Matija Goljar meni, da čeprav startupe ponavadi razumemo v sklopu neodvisnih iniciativ, to ni dovolj za popolno razumevanje in posledično načrtovanje poslovnega razvoja na tem področju. Prav tako ni dovolj, da vlogo države in okolja razumemo samo kot spodbujevalca razvoja in podeljevalca razvojne pomoči. Država in širše okolje bosta startupom najbolje pomagala, da bosta odpravljala bistvene strahove, ki nadebudne investitorje in mlade podjetnike odvračajo od te poti – strah pred državno birokracijo, visoko davčno stopnjo, morebitnimi nepredvidenimi kaznimi in neodobravanjem družbe. Samo denarna pomoč ne bo prinesla uspeha – uspeh bo prišel, ko podjetniki ne bodo imeli preveč strahu pred poslovnim tveganjem in poslovnimi inovacijami. Vito Komac tukaj doda, da je pravilna doza motivacije ključna za poslovni uspeh, poleg prave ideje in izbire pravih kadrov (veliko podjetnikov namesto da izbere prave sodelavce, zaposlijo svoje prijatelje in znance ne glede na njihovo znanje). 

Pri strahovih glede razvoja in tveganja je pri digitalizaciji pristoten tudi strah širše družbe pred novostmi. Ta se ne izraža samo v družbi kot celoti, temveč tudi med delovnimi kolektivi v podjetjih in drugih vrstah organizacije. Za Žigo Vavpotiča je recept za rešitev tega problema pravilna poslovna/delovna kultura; ki mora biti prisotna pri vseh zaposlenih, predvsem pa pri vodstvu. Poslovna kultura mora biti zrela, spodbujati lastno poslovno iniciativo zaposlenih, prikazovati pozitivne točke digitalnih novosti, hkrati pa tudi biti odprta za morebitna nasprotna mnenja, ki so morebiti ključna za uspešno dopolnitev določenega produkta ali poslovne ideje. Moderno digitalizirano podjetje ne sme biti sestavljeno iz ljudi, ki bodo vodstvu samo kimali; uspešna poslovna kultura v takšnem okolju ne more zaživeti. Vito Komac tukaj meni, da je digitalni razvoj pogosto plod dela majhnih in srednje velikih podjetij; primerno digitalno poslovno kulturo je lažje vzgojiti in ohranjati, ko delamo s 50 ljudmi, kot pa ko delamo s 1000-imi.

Pri vprašanju prave poti digitalnega razvoja ne smemo zaobiti vprašanja njegovih stroškov. Za Vita Komca je pri digitalnem razvoju slednje velikokrat težko natančno določiti, ker je v primerjavi z bolj tradicionalnimi panogami in podjetji težje določiti točne parametre, kot je primerno število delovnih ur programerjev in razvijalcev, dovolj veliko število kadrov s primernimi znanji, število nujnega testiranja itd., da bo produkt dosegel želeno stanje. Stroški digitalnega razvoja družbe so prav tako ohlapni, zaradi česar Matija Goljar meni, da glede vloge države ne smemo gledati samo koliko denarja se vsako leto porabi za spodbujanje digitalnega napredka. Po njegovem mnenju so veliko večje pomanjkljivosti prisotne drugje – učenci se npr. premalo učijo, kako naj svoje ideje predstavijo in prodajo, da lahko dosežejo uspeh. Predvsem za podjetništvo je to velika hiba – če posamezniki ne zmorejo svoje ideje primerno strniti na način, da jo lahko uspešno predstavijo poslovnim partnerjem, bo, ne glede na njihov potencial, poslovni uspeh veliko bolj dvomljiv. Država trenutno dela mnogo, vendar ne dela nujno prav. Spodbujanje podjetništva ni samo stvar denarja – spodbujati se mora prave ideje, na pravi način, s pravimi metodami. Takšni podjetniki bodo tudi širši družbi v veliko večjo korist in dobro. 

Žiga Vavpotič glede splošne družbene slike trdi, da brez spodbujanja meritokracije na vseh ravneh družbe tehnološki in digitalni napredek ne bo dosegel ravni, ki bi jo sicer lahko. Pozdravlja iniciative, ki jih je povzelo ministrstvo za digitalno transformacijo, za katere si res želi, da se nadaljuje ne glede na morebitne spremembe vlade. Vito Komac se s tem absolutno strinja, pri čemer je zelo pomembno, da so ocenjevalci uspeha teh iniciativ in razpisnih projektov nevtralni in ne politično pristranski. Prav tako morajo biti primerno kakovostni in nevtralni mentorji, ki vodijo nadebudne podjetnike na svoji digitalni poti.

Za zaključek so govorci podali svoje zaključne misli za gledalce panela. Matiji Goljarju se zdi, da je spodbudnih pomoči, tako materialnih kot svetovalnih, v slovenskem prostoru popolnoma dovolj. Bistvena težava je ne samo pomanjkanje konkretnih in obetavnih idej v poslovnem prostoru, temveč pomanjkanje delovne žilice in motivacije, da s svojim delom in idejami uspejo. Zato je njegova popotnica mladim – dobre ideje so dobra osnova, vendar je potrebno za uspeh posvetiti tudi dovolj dela in energije. Brez dela in brez predanosti svoji ideji uspeh ni mogoč, vsaj ne takšen, kot si bi ga želeli. Vito Komac si je za zaključno misel izbral citat Winstona Churchilla študentom montrealske univerze o koristnih nasvetih za življenje: nikoli, nikoli, nikoli ne odnehaj. Za podjetnike druge izbire ni.

Podjetništvo je bilo zmeraj tesno povezano z oz. gonilec tehnološkega, družbenega in gospodarskega razvoja in napredka. V digitalni dobi ni nič drugače. Kljub temu digitalni uspeh podjetja ali celotne države ni samoumeven; za uspeh je potrebno ubrati prave korake in izpolniti prave cilje. Perspektive glede tega, kaj so ti koraki, se med seboj razlikujejo, vendar pa so enotne v svojem cilju: pravičnejša in socialno varnejša družba, ki je okolju in človeku prijaznejša in mu omogoča svobodo osebnega razvoja. Pravilno izpeljana digitalizacija nas bo pripeljala en korak bližje temu plemenitemu cilju.

Celotno panelno diskusijo si lahko ogledate v spodnjem videu.