Omrežje 5G in kibernetske grožnje

Peto generacijo mobilnega omrežja (5G) smo še pred enim letom povezovali z Južno Korejo, Japonsko, Kitajsko itn., danes pa je na nek način omrežje prisotno že tudi v Sloveniji. Kot primer lahko izpostavimo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici. Dogodek je zaradi bolezni COVID-19 potekal brez gledalcev, možen je bil samo virutalni ogled. Ker je to pomenilo veliko obremenitev omrežja, so organizatorji videli rešitev v tem, da so pri prenosu uporabili določene segmente 5G omrežja in publiki širom sveta omogočili virtualni ogled. 5G omrežje je torej do določene mere že prisotno v naši družbi, vseeno pa je to “novo omrežje” precej neraziskano področje, zato se na tem mestu postavlja vprašanje, kaj “novo 5G omrežje” sploh je, kakšne so njegove priložnosti in kakšne kibernetske grožnje prinaša.

Dr. Muriel Medard, profesorica na MIT, je na spletnem pogovoru, ki ga je v sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji organiziral inštitut za digitalizacijo IPM Digital, navedla dve definiciji 5G omrežja. Formalna definicija pravi, da je 5G nova generacija mobilnega omrežja, ki nasleduje prejšnje generacije (4G, 3G itn.). Neformalna definicija 5G omrežja pa pravi, da je to ultra zanesljivo omrežje, ki bo omogočilo povezovanje med napravami z majhno zakasnitvijo. Za lažje razumevanje 5G omrežja je ključno, da razumemo njegove lastnosti, saj iz tega izhajajo tudi varnostne grožnje in priložnosti. Te lastnosti so hiter prenos podatkov, majhna zakasnitev med končnima točkama in povezovanje med napravami.

Z vpeljavo 4G omrežja se je poraba mobilnih podatkov vsako leto povečala, zato bo moralo 5G omrežje prenesti veliko večji promet. Trenutni podatki kažejo, da bo ob vpeljavi 5G omrežja promet kar 1000 krat večji, kot je trenutno. Večji promet pa pomeni tudi večjo količino prenosa podatkov, saj hitrosti prenosa podatkov znaša kar 20 Gb/s. Za izgraditev omrežja s tako hitrim prenosom podatkov pa bo potrebno povečanje radijskega dela omrežja, kar se da najlažje doseči z uporabo višjih frekvenc.

Ena iz med temeljnih prednosti oz. novosti 5G omrežja v primerjavi z ostalimi mobilnimi omrežji je izjemno majhna zakasnitev, ki bi naj znašala manj kot eno milisekundo. Izjemno majhna zakasnitev med končnima točkama bo v povezavi z izjemno hitrim prenosom podatkov omogočala storitve v realnem času. Izjemno majhna zakasnitev je ključna, da se denimo vzpostavijo samovozeča vozila in zdravstvene storitve na daljavo. Za zmanjšanje zakasnitve pod eno milisekundo je ključen sistem z visoko razpoložljivostjo in zanesljivostjo. Tako bo potrebna hitra strojna oprema, dobri radijski vmesniki, hitra hrbtenica in dobre povezave v ozadju, ki so sestavljene iz optičnih povezav. Za zmanjšanje zakasnitve bo potreben krajši časovni interval na radijskem vmesniku, kar se bo doseglo preko povečanja pasovne širine. Za povečanje pasovne širine pa je pomembno povišanje frekvenčnih pasov.

Pri vzpostavitvi »pametnih« mest ter »pametnih« gospodinjstev bo ključna povezljivost med napravami (naprava opremljena s senzorjem preda informacijo drugi napravi itn.), zato bo prišlo do znatnega povečanja števila naprav, ki bodo priključena na omrežje. Omrežje bo to precej obremenilo, zato bo potrebna izjemno dobra pokritost. Tako bo potrebno namestiti veliko baznih postaj, ki bodo oddajale signal, prav tako bo potrebna mreža podatkovnih centrov, ki bo v povezavi z mrežnim oblakom poskrbela za zbiranje in analizo informacij ter nadzor.

Zaradi zgoraj omenjenih lastnosti se družbi obetajo številne priložnosti v okviru digitalizacije oz. digitalne transformacije družbe. Povezovanje med napravami bo omogočilo, da bo avtomobil, ko bo na primer posameznik prišel iz službe, sam komuniciral z garažnimi vrati, da se bodo odprla ob prihodu domov, prav tako se bo prižgala klima na ustrezno temperaturo, odklenila se bodo vhodna vrata in prižgala se bo mikrovalovna pečica (vse te naprave bodo komunicirale direktno, brez vmesnega posredovanja ljudi). Zmanjšana zakasnitev ob izboljšavi satelitov bo omogočala direktno povezavo z vozili (možnost samovozečih vozil). Majhna zakasnitev in hiter prenos bosta omogočila tudi zdravniške storitve na daljavo, pametno kmetijstvo itn. Izboljšana bo tudi uporabniška izkušnja, saj med prehodi iz brezžične povezave (WiFi) na omrežno povezavo (LTE) ne bo več prekinitev, saj bodo v omrežju 5G bodo naprave ves čas povezane, pretok informacij oz. podatkov pa bo potekal ves čas.

Lastnosti 5G omrežja poleg priložnosti prinašajo tudi določene kibernetske grožnje. Agencija za kibernetsko varnost Evropske Unije (ENISA) v osnovi prepoznava dve vrsti ogroženosti oz. ranljivosti: ranljivosti vezane na strojni in programsko opremo in ogroženost, vezano na vzpostavitelje 5G omrežja.

Kot vsa ostala digitalna infrastruktura je tudi 5G omrežje sestavljeno iz strojne in programske opreme. Podobne ranljivosti so se pojavljale tudi v preteklih generacijah mobilnega omrežja, vendar bo pri 5G omrežju ta razlika, da bo celotna družba zaradi širokega spektra uporabe bistveno bolj odvisna od tega omrežja. Ranljivosti, ki spadajo pod okvir strojne in programske opreme so: pomanjkanje kadra, ki je usposobljen varovanje in vzdrževanje 5G omrežja; pomanjkanje prakse pri upravljanju tveganj; pomanjkanje prakse pri ustreznih varnostnih kontrolah; in slaba razvitost varnostnih standardov (sa jej 5G omrežje novo področje).

V osnovi obstajajo štirje vzpostavitelji 5G omrežja, ti so: Huawei, Sony Ericsson, ZTE in Nokia. Vzpostavitelji bodo imeli izjemno moč, saj bodo omrežje upravljali. 5G omrežje ima potencial, da deluje na različnih področjih družbe, s čemer bodo imeli vzpostavitelji moč ne samo upravljati omrežje, ampak upravljati tudi določene segmente družbe. Poseben problem bo nastal, ko bo določen vzpostavitelj vzpostavljal omrežje v državi, ki ima drugačne zakone oz. pravila kot država, od koder vzpostavitelj prihaja, tako zna priti do nesoglasja med državama. V kontekstu vzpostaviteljev 5G omrežja je posebej potrebno izpostaviti monopol posameznega vzpostavitelja, kar daje posameznemu vzpostavitelju veliko moč.

Na prej omenjeni debati je bilo govora tudi o veliki količini podatkov, ki se nahajajo v oblaku (eng. cloud). V povezavi z vzpostavitelji je to še posebej nevarno, saj bo morebiten uspešen hekerski napad na vzpostavitelja pomenil porošuenje celotnega sistema posamezne države, kjer je specifičen vzpostavitelj 5G omrežje vzpostavljal.

Dr. Medard je okroglo mizo zaključila z zelo zanimivo mislijo: vsak posameznik kot tudi celotna družba si bomo morali zastaviti vprašanje, kaj si sploh želimo od nove generacije omrežja. Osebno to misel razumem predvsem v smislu, da so lastnosti 5G omrežja znane, na nas pa je, kako bomo te lastnosti izkoristili v prid družbi.