Učenke, dobrodošle v novem šolskem letu

Pred nekaj tedni se je pričelo novo šolsko leto, ki je že v prvih dneh postreglo z realnim prikazom stanja in razumevanja naših osnovnih šol kot prostorov, kjer bi se lahko spodbujalo in zasledovalo uresničevanje enakosti spolov. Mladost(ništvo) je naporno življenjsko obdobje, ko se med grajenjem identitete mladi soočajo z veliko vprašanji in odločitvami, ki bodo kasneje pomembno vplivala na njihova življenja. Dobro bi bilo, če bi – vsaj v šoli, med šolskim delom in z učnimi vsebinami – mladi bili spodbujeni k preseganju stereotipnih in neresničnih predstav, ki možnosti njihove prihodnosti omejuje na podlagi pričakovanj povezanih s spolom. 

Kdo (vse) je odgovoren za vedenja fantov in moških?

Medtem ko so dekleta v šolsko leto v nekaterih šolah vstopile ob poznavanju (in kot smo lahko slišali, ob razumevanju) šolskih pravilnikov, ki jim prepovedujejo lakiranje nohtov, barvanje las, nošenje mini kril in kratkih topov z ozkimi naramnicami, saj da lahko s tem vznemirjajo hormone sošolcev in jim otežujejo sledenje pouku in pridobivanje znanja; se nam je lahko zazdelo, da je udeležba žensk v šolskem sistemu še vedno globoko dojeta kot anomalija, posebnost, ki se je zgodila in ki v nobenem primeru ne pomeni enake obravnave učenk napram učencem. Zakaj potem nihče ne pomisli o hormonih deklet? Zakaj se dekleta, že kar vnaprej, neposredno krivi za slabo pozornost fantov, ki gre na njihov račun samo zaradi njihovega telesa? Ali nam na tak način potem lahko uspe uspešno učiti dekleta, da njihova življenjska vrednost ni odvisna od zapeljivosti telesa? Da njihov videz ni njihov glavni atribut? Zakaj si predpostavljamo, da se dekleta urejajo zato, da bi ugodile pogledu fantov? Zakaj se fante stereotipizira v neobrzdane divjake? Kaj učimo mlade o osvajanju in snovanju odnosov, če pristajamo na takšne diskurze? Če pristajamo na tako očitno stereotipiziranje… 

Ob pojavu izjav in pravilnikov, ki so omogočali javno razgrnitev nekaterih problemov, bi morali videti priložnost za takojšnjo sistemsko ukrepanje – odločitev, zavezo in ukrepe, ki bi prevetrili kurikulum, reflektirali delovanja prikritega kurikuluma in skušali z znanjem opolnomočiti vse, ki z otroci tvorijo procese vzgoje in izobraževanja (torej tudi starše in  vso šolsko osebje). Samo tako bi bil lahko vstop v naslednje šolsko leto resnično enak za vse. Namesto tega so mlada dekleta dobila sporočilo, da je pravzaprav od same sreče odvisno, če se bodo lahko kdaj oblekle mini krilo v šolo, si nalakirale nohte in pobarvale lase (zase, ne za sošolce). 

Šola in splet

Poleg šole, mladostniki in mladostnice večji del svojega vsakdana preživijo na spletu, pri čemer je dobro poznano in raziskano dejstvo, da je epidemija ta čas še povečala, negativne vplive spleta pa poglobila. Splet postaja javni prostor v katerem so – ponovno – najmanj varne ravno deklice in ženske. Raziskava, ki so jo pred meseci izvedli na Fakulteti za družbene vede je potrebo po obravnavi učinkov spleta skozi prizmo spola, potrdila – dekleta v veliko večji meri kot fantje trpijo zaradi primerjanja z drugimi (z drugimi se primerja 74 % srednješolk in 33 % srednješolcev) in so tudi bolj pogosto nezadovoljne s svojim življenjem (kar dve tretjini deklet, ob eni tretjini fantov meni, da so življenja drugih, glede na objave na družbenih omrežjih, boljša). 

Ob tem žal res ni težko ugotoviti, da ženske tudi spletno nasilje doživljajo pogosteje od moških (ki so sicer izpostavljeni tudi blažjim oblikam spletnega nasilja, kot so denimo žaljenje in sramotenje). Že z nekaj kliki se lahko prepričamo o tem, da so ženske skupina, ki je deležna tudi organiziranega, incelskega gibanja, ki ne želi žensk le izriniti iz novo nastajajočega javnega prostora, ampak tam mirno širi svoje dogme, ki jih pomaga kovati Jordan Petreson, veliki ideolog branilcev pravih odnosov in pravih vlog moških in žensk. Po njegovem mnenju so za nasilje nad ženskami pravzaprav krive ženske, ki so s svojimi načini izbiranja partnerjev, ki pripadajo najvišjim družbenim slojem, vihale nos nad tistimi, ki so ostali samski. Vse to bi, po mnenju slavnega guruja, rešila prisilna monogamija. Po mnenju slavnega guruja, bi bilo, poleg omejevanja izbire oblačil, zaželeno govoriti učenkam še o tem, da je njihova avtonomija glede odločanja o sklepanju partnerskih vez, nepomembna in celo škodljiva. Te neznane in neukrotljive ženske, ki predstavljajo vir vsega kaosa in nevarnosti, je tako potrebno nenehno kontrolirati. Jim zapovedovati in kar namesto njih odločati o njih in o njihovih telesih. 

Srečno v novo šolsko leto, drage učenke!