Filozofi interpretiramo resnico, kot se nam kaže, ne kakor bi si želeli, da je. Za takšen pogled na svet se je potrebno ločiti od Jaza, da nam jasne predstave o svetu ne kalijo sebični (racionalni) interesi. Janez Janša je predsednik slovenske vlade, pa če nam je to prav ali ne.
Za nami je prvi mesec tretje Janševe vlade, ki sovpada s prvim mesecem vsesplošne karantene. Odziv Slovenije je bil podoben odzivu večine ostalih razvitih držav in vse kaže, da smo zaenkrat uspešno zajezili epidemijo novega koronavirusa. Prav tako je vlada sprejela prvi paket ukrepov za pomoč ljudem in gospodarstvu, ki že trpijo ekonomske posledice zaustavitve javnega življenja. Trpljenja bo v prihajajočih mesecih, morda celo letih, še več, več pa bo tudi finančne pomoči države. Odziv vlade in drugih javnih institucij, tako na ekonomskem kot zdravstvenem področju, lahko najbolje povzamemo z eno besedo – učinkovitost.
Čeprav učinkovitost ni vedno najboljša vrlina v demokraciji, je bila tokrat nujna. Ukrepanje Janševe vlade, ki je prvi dan svojega nastopa razglasila karanteno in v manj kot mesecu dni skozi parlamentarno proceduro spravila prvi sveženj protikriznih ukrepov, je bil pravi politični blietzkrieg. Krizne razmere, da, a vseeno pravi kontrast preteklih levih vlad, ki so večkrat dajale vtis nesposobnosti in stihijskega delovanja. In volivci si takšne vtise zapomnijo.
Kako bi se leva vlada soočila s to krizo, je na tem mestu nesmiselno vprašanje. Percepcija relativne sposobnosti bivših levih oblastnikov bledi z vsako potezo Janševe vlade, ki izboljšuje trenutno situacijo. Janša je tako postavljen v situacijo, ko si je sam največji potencialni sovražnik (spreglejmo koalicijske partnerje). V kolikor bo uspel Slovenijo uspešno popeljati iz te krize, bi utegnil doživeti še četrti mandat na čelu slovenske vlade – a le v primeru, da bo znal brzdati svoje totalitarne, depešistične in revanšistične težnje. Janša bi znal ostati slovenski premier še kar nekaj let, pa če nam bo to prav ali ne.