Donald Trump se bo v zgodovino zapisal podobno kot večina bivših predsednikov ZDA pred njim – eni ga bodo hvalili, drugi grajali. Dejstvo pa ostaja, da je poskrbel za eno bolj bizarnih političnih epizod do sedaj, ki je globoko razdelila ljudi na tabora simpatizerjev in nasprotnikov. Ob koncu te epizode sem se ozrl v preteklost in poiskal – po mojem mnenju – tri največje dosežke Trumpove administracije.

Ljudje imamo splošen problem pozitivno presojati stvari, do katerih gojimo negativne občutke. Zelo težko, na primer, razmišljamo o lepih stvareh glede nekoga, ki ga ne maramo. Takšne misli redko pridejo intuitivno in spontano, kar pomeni, da se moramo vedno mentalno potruditi, kadar želimo premagati t.i. »kognitivno disonanco« in na stvari gledati (čim bolj) objektivno.

Trump je šolski primer osebe, ki jo je skoraj nemogoče presojati objektivno. Eni ga obožujejo, drugi ga ne prenesejo. Konzervativci ga vidijo kot junaka, ki je znižal davke korporacijam in napolnil sodišča s konzervativnimi sodniki. Liberalci ga vidijo kot bedaka, ki je zavozil epidemijo novega koronavirusa, razmontiral demokratične institucije države (polity) in s toksičnim stilom oblastniške politike (politics) povzročil stanje kolektivne psihoze ne samo v ZDA, ampak širom po svetu.

Zato razumem tiste, ki si pravijo »Upam, da gre Trump v zapor«, čeprav se z njimi ne strinjam nujno. Ena izmed temeljnih značilnosti populizma (desnega in levega) je ta, da ustvari privlačen »resničnosti šov« za ljudstvo, slednjemu pa v tej zgodbi nameni vlogo porote in sodnika (Lock her/him up!). To je sicer možno le v pogojih, ko državljani ne zaupajo političnim institucijam – problem, s katerim se zahodne demokracije soočajo že vsaj desetletje.

Sam sem vseeno mnenja, da naj ustrezno sodišče razsodi, ali je Trump tekom svoje poslovne in/ali politične kariere storil kaj takšnega, zaradi česar si zasluži čas za rešetkami. Kar se mene tiče, mi ne bo nič slabše v življenju, če se Trump v miru upokoji, preseli na en ranč in živi srečno do konca svojih dni – le da neha twitat.

Prav tako se ne strinjam, da ni predsednik Trump naredil nič dobrega v svojem mandatu. V vsakem haiya se namreč najde kak fuiyo. Potrebno je le odmisliti predsodke in z odprto glavo pogledati na pravo mesto – polje javnih politik (policy). Zato sem poiskal tri javnopolitične dosežke Trumpove administracije, za katere osebno menim, da so bili koristni – za ZDA in širši svet.

Prvič: Ustanovitev US Space Force in povečanje proračuna za vesoljsko agencijo NASA. V času Trumpovega mandata je vojska ZDA prvič po skoraj 75 letih dobila novo vejo. To je Space Force oz. Vesoljske sile – del vojske, ki je namenjen zaščiti interesov in infrastrukture ZDA v vesolju. Prav tako je v mandatu odhajajočega predsednika vesoljska agencija NASA prejela višji proračun kot v preteklih mandatih.

V drugem stolpcu tabele je nominalni znesek proračuna v milijonih dolarjev po letih, v četrtem stolpcu pa dejanska vrednost proračuna, preračunana za vsa leta glede na vrednost dolarja leta 2014. Je pa res, da je imela Trumpova administracija za zapraviti največji proračun v zgodovini ZDA.

Agenciji NASA je v tem mandatu – v partnerstvu s podjetjem SpaceX – uspelo izpeljati nekaj uspešnih podvigov potovanja v vesolje, hkrati pa pospešeno razvijajo tehnologijo, ki naj bi v nekaj letih preko bazne postaje na Luni popeljala ljudi na Mars. Trump si tako lahko pripiše zaslugo, da je njegova administracija pripomogla k temu, da smo ponovno začeli intenzivneje gledati v vesolje in resno razmišljati o tem, da naselimo še kak drug planet poleg Zemlje.

Drugič: Zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja s Kitajsko. S sprožitvijo t.i. »trgovinske vojne« s Kitajsko je Trump opozoril na nepravična oz. nesorazmerno globalno trgovino, od katere je v zadnjih desetletjih imela največ koristi Kitajska. Njen razvoj je v veliki meri temeljil na masovnem izvažanju poceni izdelkov na Severnoameriški in evropski trg, od koder pa so uvozili mnogo znanja, patentov in tehnologije, na podlagi katere se Kitajska razvija v globalno velesilo.

Kitajska si je lahko razvojni model, ki temelji na masovni produkciji in izvažanju poceni izdelkov (na zahodne trge) privoščila zaradi nizkega življenjskega standarda in nizkih plač delavcev ter manipulacije vrednosti juana na pram ameriškemu dolarju. Trump je z uvedbo carin v letu 2019 zmanjšal letni trgovinski primanjkljaj s Kitajsko za 18 % glede na leto 2018, iz 420 milijard dolarjev na 345 milijard dolarjev. V letu 2019 je tako iz Kitajske v ZDA potovalo za 451 milijard dolarjev blaga in storitev, v nasprotno smer blago in storitve v vrednosti 106 milijard dolarjev.

Ameriški strokovnjaki so mu kot enega izmed pomembnih (zunanjepolitičnih) dosežkov pripisali tudi  zaščito interesov ZDA na področju 5G in drugih tehnologij, ki so predmet t.i. tehnološke hladne vojne za globalno prevlado med ZDA in Kitajsko.

Tretjič: Reforma kriminalno-sodnega sistema na področju drog. Ameriški pravosodni sistem je znan kot izjemno restriktiven na področju prepovedanih drog (pustimo, da najbolj problematične zasvojenosti v ZDA povzročajo legalne droge, t.i. farmacevtska zdravila, ki temeljijo na opiatih). Strikten odnos do prepovedanih substanc izhaja še iz časov prohibicije alkohola in kasnejše »vojne proti drogam«, inštrument pa se je obdržal tudi zato, ker je priročen za discipliniranje »manjšin in priseljencev«. Kazenski sistem na področju prepovedanih drog je v ZDA nesorazmerno prizadel črnske in latino skupnosti.

Senat je v mandatu Trumpa sprejel t.i. Zakon prvega koraka (First Step Act). S tem zakonom na federalni ravni znižujejo minimalno kazen za prekrške v zvezi s prepovedanimi drogami in uvaja programe za predhodno izpustitev že obsojenih zapornikov. Prav tako predvideva vzpostavitev programov rehabilitacije in kariernih usposabljanj za bivše zapornike. Gre za majhen korak v pravo smer bolj pravičnega kazensko-sodnega sistema, trend liberalizacije na področju naravnih psihoaktivnih substanc pa so na referendumih, ki so potekali na isti dan kot predsedniške volitve, potrdili državljani tudi v nekaterih zveznih državah.

Družina Trump bo še nekaj časa zaznamovala življenja mnogih Američanov, čas pa bo pokazal tudi, ali so se demokrati kaj naučili iz odseva ogledala, ki jim ga je nastavil Trump s podporo milijonov volivcev. To bi bil dosežek Trumpa, na katerega po njegovi izvolitvi – z Žižkom na čelu – upali mnogi levi intelektualci, ki vidijo demokrate kot sokrivce za stanje, v katerem so se znašle ZDA in ameriška družba. »Narodna sprava« bo namreč nemogoča, če bodo demokrati zgolj veseli, da so se znebili Trumpa in da lahko nadaljujejo s čimerkoli so pač na oblasti počeli pred letom 2016. Kot da še vedno živimo v istem svetu.

 

ZAHVALA: Alenu Rožacu, ki je en večer ključno prispeval k nastanku tega prispevka.