Za moško racionalnostjo so težki tedni. Jensen Huang, človek na čelu podjetja, ki svetu prodaja umetno inteligenco, je priznal razmerje z žensko, osumljeno povezav s kitajsko obveščevalno dejavnostjo. V Sloveniji smo medtem znova volili župane in, precej redkeje, županje. Na prvi pogled nepovezana dogodka, ki pa imata nekaj skupnega: nobeden ni omajal stoletja starega prepričanja, da sta razum in sposobnost odločanja predvsem moški vrlini. Očitno je moška racionalnost ena redkih stvari, ki je niti njihovo ravnanje ne more postaviti pod vprašaj.
Razum na tehtnici
V drugi polovici 19. stoletja je francoski zdravnik Paul Broca tehtal človeške možgane in ob zgledni uporabi moškega razuma iz razlik v njihovi teži sklepal o intelektualni manjvrednosti žensk. Moška logika je bila izrazito preprosta: ker so bili ženski možgani v povprečju lažji, naj bi bile te tudi manj inteligentne.
Seveda dokazovanje njihove manjvrednosti nikakor ni osta(ja)lo omejeno na kvantitativne metode raziskovanja: Tomaž Akvinski je v 13. stoletju žensko – kakopak – kvalitativno racionalno obravnaval kot nekakšnega ponesrečenega moškega, Georg Wilhelm Friedrich Hegel pa je nekaj stoletij pozneje svaril, da bi bilo vodenje države v ženskih rokah nevarno, saj naj bi jih namesto razuma vodili osebni nagibi in čustva.
Dolga zgodovina histerije je žensko vedenje in čustvovanje povezovala z domnevno nestabilnostjo njenega telesa. Leta 1873 je harvardski zdravnik Edward Clarke svaril, da lahko pretirano izobraževanje škoduje njenim reproduktivnim organom.
Ženski razum je bil tako stoletja predmet filozofskih razprav, medicinskih diagnoz in znanstvenih meritev. Vsem je bilo skupno predvsem to, da so znanstveno avtoriteto uporabljali za potrjevanje tistega, o čemer je bil moški razum že dolgo prepričan: da so ženske intelektualno manjvredne.
Razum v dobi naravne in umetne inteligence
Huang, soustanovitelj Nvidie, milijarder in eden najvplivnejših arhitektov dobe umetne inteligence, je dolgo veljal za poosebljenje tehnološke genialnosti in s tem moške racionalnosti. Njegovi čipi poganjajo sisteme, ki naj bi nekoč presegli človeški razum, čeprav za zdaj ni povsem jasno, katerega spola. O njegovi poslovni presoji se ni veliko dvomilo, občudovanje pa je segalo vse do predavalnic, kjer so mu mladi, željni uspeha, bogastva in slave, navdušeno ploskali tudi takrat, ko jim je zaželel obilo bolečine in trpljenja, saj se človek s tem nauči premagovati zahtevne okoliščine
Pravi moški v pravi profesiji, bi lahko rekli, dokler ni pred dnevi priznal razmerja z Alice Huang, predstavnico podatkovnega podjetja, sicer domnevno kitajsko vohunko, in se znašel sredi afere o nacionalni varnosti, poslovnih interesih ter zavajanju lastnih sodelavcev. Sledil je njegov odstop, skoraj nemudoma za tem še pobuda za njegovo vrnitev. Genialnost ima očitno precej višji prag tolerance do pomanjkljive presoje, kadar je njen nosilec moški.
Medijsko poročanje nam je medtem vnovič razkrilo še eno občudovanja in zavidanja vredno lastnost moške racionalnosti: kadar ta po kakšnem nesrečnem naključju vendarle odpove, je vzroke takšnega bogoskrunstva mogoče poiskati pri spolu, ki z omejenim razumom z moškimi sobiva že tisočletja. Kako drugače si lahko razumsko pojasnimo, da je Alice Huang tako rekoč čez noč postala sodobna Mata Hari, saj naj bi jo kitajske obveščevalne službe uporabile za zapeljevanje in pridobivanje zaupnih informacij. Njena uspešna kariera v financah in tehnologiji je očitno pričala predvsem o njeni preračunljivosti, medtem ko je njegovo vprašljivo presojo enostavno razložiti z nevarnostmi ženske zapeljivosti in zaupanja nevredne nravi. Tako je moški, ki mu je svet zaupal prihodnost umetne inteligence, v lastni zgodbi postal žrtev ženske, ki naj bi mu vzela razum.
Razum na oblasti
Medtem ko je Elon Musk še čakal na Huangovo vrnitev, je vodenje Nvidie prevzela finančna direktorica Colette Kress. Ta je bila, zanimivo, že pred njegovim odstopom med redkimi, ki so si upali podvomiti o nekaterih odločitvah omenjenega genija. Zdaj ima Kress priložnost dokazati, da je imela prav, in to v okoliščinah, v katerih bi marsikateri razum želel biti čim dlje od direktorskega stolčka; v samo nekaj dneh je podjetje namreč izgubilo približno 600 milijard dolarjev borzne vrednosti. Na srečo smo ženske vajene marsičesa, tudi skakljanja po steklenih pečinah, kakor pravimo situacijam, zaradi katerih se na najvišje položaje nesorazmerno pogosto povzpnemo prav takrat, ko je tveganje za naš neuspeh največje.
Po svojevrstnih pečinah je očitno hodila tudi Huangova žena Lori, ki je desetletja skrbela za družino in dom, da se je lahko on nemoteno posvečal razvoju tehnološkega imperija. Spoznala sta se sicer med študijem, sodelovala pri laboratorijskih vajah in načrtovala razvoj mikročipov. Skupaj s hčerjo mu je izbrala celo znamenito usnjeno jakno, ki je postala zaščitni znak njegove genialnosti. Ko je prišla na dan njegova nezvestoba, so se našli tudi posamezniki, ki so odgovornost zanjo pripisali kar Lori. Ni dovolj, da je s svojim omejenim razumom skrbela za pogoje moškega uspeha, prevzeti mora tudi odgovornost za njegove izlete v nezvestobo. Še dobro, da mu je izbrala vsaj pravo jakno.
Naš podalpski moški razum je svojo vnovično prevlado doživel minulo nedeljo. Prav osupljivo je bilo praznovati demokracijo in ob tem spremljati zmernost, preudarnost, čustveno uravnovešenost in predvsem zavidljivo sposobnost samorefleksije racionalnih mož ob razglasitvi volilnih rezultatov. Da bi veličino njihovih političnih dosežkov, strateško daljnovidnost in pretanjeno obvladovanje lastnih čustev doumele tudi tiste, ki nam takšne sposobnosti niso prirojene, so poskrbeli politični analitiki. Z občudovanja vredno resnostjo so razčlenjevali moška zavezništva, zamere, osebne obračune in veličastne vrnitve, kot da bi bila prihodnost slovenskih občin odvisna predvsem od razumevanja notranjega sveta njihovih najvidnejših mož.
Med 614 kandidati za županska mesta smo prešteli 123 žensk. Na kandidatnih listah za občinske svete, kjer zakon določa pravila za zastopanost obeh spolov, nas je skoraj polovica; tam, kjer podobne obveznosti ni, komaj petina. Ali bomo v Sloveniji dobili vsaj eno županjo mestne občine, bo odločil šele drugi krog volitev. Broca je pred poldrugim stoletjem s tehtanjem možganov skušal dokazati, da so moški bolj sposobni za odločanje. Njegove znanstvene sklepe smo že zdavnaj ovrgli, razmerja moči, ki jih je z njimi utemeljeval, pa še danes razglašamo za izraz svobodne izbire.
